Po praznikih...

Pa je minilo, kar prehitro skoraj deset prostih prazničnih dni. Imela sem veliko planov, vendar so dnevi kar zbežali. Kljub velikim načrtom nisem uspela sesti za šivalni stroj. Je že tako, da ko so dnevi lepi ne zdržim med štirimi stenami. Sem pa uživala v naravi, v teku in kolesarjanju po škofjeloškem in polhograjskem hribovju, v miru in v vseh odtenkih zelene v katere so se odeli okoliški grički in travniki. To je bil dopust naporen za telo vendar sproščujoč za dušo.

 

 

 

 

 

Med tekom proti Lubniku sem si vzela čas za kakšen lep posnetek.

 

 

 

 

 

Tudi med kolesarjenjem proti Smrečju sem uspela narediti nekaj fotografij.Bili so lepi dnevi in škoda bi jih bilo preživeti doma.