Vsakega malo...

V preteklih dneh je bil sonce in veter, pa malo dežja in vremenu primerne so bile aktivnosti.
Malo kolesarjenja po lepi Gorenjski (no tudi ostale pokrajine so enako lepe le ta je moja domača).

Ko je bilo malček slabše vreme sem pekla za moje sladkosnedneže, beljakovo pecivo in pa čokoladni piškoti

V lepem petkovem vremenu pa sem si vzela čas za nabiranje gloga in vršičkov v bližnjem gozdu . Zares sem uživala v tišini in vseh teh zelenih odtenkih.

Borovničevje je prizadela zmrzal, tako da bo borovnic malo.

 

Šopek šmarnic v spomin na pokojnega očeta, kajti to je bila njegova roža.

Gabez za namok in izdelavo domačega gnojila za vrt

Vršički za sirup in glog za čaj.

Včerajšnji dan je bil pravšnji za delo na vrtu. Sem posadila nekaj solate, razredčila korenje, oplela, posadila listnati ohrovt, nekaj kolerabic in rdeče pese. Imam doma vzgojene sadike pa so še malce majhne. S plodovkami bom počakala, da minejo "Ledeni možje".

Več časa za vrt

Letos sem si vzela več časa za vrt, ker sem si ga pač lahko. Ne vem sicer kakšen bo končni rezultat oziroma pridelek ampak sedaj se res trudim poplačana pa sem s prekrasnimi jutri, ko z veseljem pogledam zelenjavo na gredicah kako raste.

grah in vmesni posevek solata ljubljanska ledenka

 grah

 špinača -vmesni posevek redkvica

 rdeča pesa

 nadzemna kolerabica

 por

 cvetača

 korenje

 čebula

 okrasna čebula

 kot je rekel Lorka Federico Garcia Lorka -Zeleno, ki te hočem zeleno-Verde que te quiero verde.

Zeleno, ki te hočem zeleno.
Zeleni veter. Zelene veje.
Ladja na morju
in konj na planini.
S senco ob pasu
ona sanja na balkonu,
polti zelene, las zelenih,
z očmi od hladnega srebra.
Zeleno, ki te hočem zeleno.
Pod ciganskim mesecem
stvari jo motrijo
in ona jih ne more motriti.

 jagode so že v polnem cvetu

in še malo iz cvetličnega dela

 pa nekaj doma vzgojenih sadik

kumare,

bučke,

paprike,

por

 in nekaj iz mojega vrtnarskega zvezka

ja sem polna teorije, za praktične nasvete pa vprašam taščo😊

Ožbolt

Sva šla-včeraj peš ne s kolesom na mojo željo pogledat kako hud klanec je na Ožbolt in če se ga upam lotiti s kolesom. Ja je hud, zelo hud ne vem če bo šlo. Bom porabila vse jollije-prestave do najlažje na menjalniku pa še polna mera trme bo potrebna da pridem do vrha, ampak seveda bom morala poskusit.
Sicer je pa bilo prekrasno dokler naju ni presenetila popoldanska ploha in sva bila primorana teči po klancu navzdol do avtomobila mokra do kože.

pogled proti Sv. Barbari

klanec ne popusti

staro in lepo

v spomin in opomin 

pogled proti Selam

Lepi so ti naši hribčki in narava. Tako zeleno, cvetoče, dišeče in mirno ...