V naši družini smo sladkosnedi
in posledično kuhinja vedno diši
ker je vedno kaj v pečici.
V poletnih mesecih manj,
sedaj, ko pa dnevi postajajo krajši in bolj mrzli,
pa se prileže ob skodelici dišečega domačega čaja,
kakšno dobro domače pecivo.
Tokrat marmorni šarkelj
Hrana za mojo dušo pa je narava in šport.
Med tednom velikokrat bližnji gozd,
kraj kjer pozabim na čas.
kot debela mehka preproga
Lubnik
Federico Garcia Lorca "Zeleno, ki te hočem zeleno"
za srečo
ne samo spomladi, sedaj tudi jeseni
bi ga nabrala za čaj, pa ga je premalo😉
in srčki vsepovsod, če jih le opaziš
Ni komentarjev:
Objavite komentar