Počitek po kolesarjenju

     Vroči so ti poletni dnevi in če želimo kolesariti, se od doma odpravimo zgodaj, sploh pa ,če je v planu kakšna daljša tura. Ker smo včeraj obrnili kar nekaj kilometrov in tudi višinskih metrov, je bil danes bolj ležeren dan, dan za počitek.

    Včeraj pa malce po Sloveniji in malce po sosednji Avstriji. Od doma, do Tržiča in naprej proti Ljubelju. Na žalost je bilo že zjutraj ogromno prometa in do mejnega prehoda ni bilo nič kaj prijetno vrteti pedala.

Sledil je spust proti Borovljam in potem po soteski naprej proti vasici Sele.

    Na vrhu vzpona, se pogled odpre na prekrasno dolino z vasico, katero obkroža venec čudovitih vršacev. 

    Po dolini je sledilo nekaj lahkotnih kilometrov, pred zaključnim vzponom na Šajdo. Ja ni bil "mačji kašelj".

    Sledil je spust proti Železni Kapli (s te druge strani se mi je videl vzpon še strmejši, dobro da smo se spuščali). Tu pa kratek postanek, da smo napolnili bidone in sledil je še zaključni vzpon na Jezerski vrh. Ta je bil po naklonih lažji, le daljši. 

    Do doma nas je čakalo še dobrih 45 kilometrov, od tega zajeten del spusta in ja bilo je že vroče. Na koncu se je nabralo skoraj 150km in 2300 višinskih metrov. Ja je bil kar zalogaj in ne vem če nisem to traso prevozila s tem kolesom zadnjič 😉.   

Ko dozorijo marelice

     Sedaj je čas marelic in s tem čas za kuhanje marmelade. Ne na našem vrtu ne raste marelica, zato to sadje vsako leto kupim, vendar ne tistih prvih sadežev, ki se pojavijo na trgu, kajti ti nimajo tiste prave sladkobe in zrelosti in posledično je tudi marmelada bolj medlega okusa. In tega ne popravi niti sladkor niti dodajanje začimb. Tako da na podlagi izkušenj raje počakam na tiste, ki se na trgu pojavijo v drugi polovici julija in so lepe oranžno-rdeče barve, mehke, sladke in potem ima tudi marmelada lepo oranžno barvo in tisti pravi sadni sladko kisli okus po marelicah. Ne dodajam nobenih želirnih sredstev, le sladkor po okusu in še s tem ne pretiravam, ker imam rada, da so marmelade malce bolj kisle in da je okus po sadju. Kuham toliko časa, da začne malce želirati in da je še rahlo tekoča. Taka je najboljša tudi za piškote, ki jih bomo pekli v poznih jesenskih in zimskih dneh, oranžna dišeča marmelada pa nam bo pričarala spomin na vroče poletne dni. 

    Ko se je marmelada pohladila, sem kozarčke opremila še z etiketami in pokrovčke pokrila s "klobučkom" iz jute oziroma ovojnega papirja in zavezala z rafijo. Tako opremljeni kozarčki so lahko tudi lepo darilo.   

S sveže kuhano marmelado sem napolnila tudi rogljičke iz maslenega testa. Le ti niso prav lepo uspeli, ker sem preveč hitela z valjanjem maslene kocke v testo in se je le to ponesrečilo. No pojedli se bodo, vendar vsaka šola nekaj stane in sedaj vem, da prihodnjič ne bom več hitela.

Vrt vrača

     Vse vloženo delo na vrtu, vzgoja sadik, sajenje, gnojenje s koprivnim gnojilom, zalivanje, zastiranje, pletje,sedaj nagrajuje s pridelkom. No prvi grah sem že pobrala, tudi ta drugič sajen je že kar lep, pa mlad krompir, čebula, korenje, nadzemne kolerabice, bučke, kumare, paprika, solata, por, bob, no paradižniku pa manjka še malce barve...Seveda pa bi bil vrt brez rož premalo barvit

Vsega po malo

     V teh počitniških dneh sva "zasedena" z varstvom" vnukov in posledično njim prilagajava aktivnosti. Malce gremo na bazen, malce v hribe, doma ustvarjamo, rišemo, beremo, imamo razne igre z žogo, hokej...

Osolnik

Pot na Lubnik

Ob koncih tedna pa si vzameva čas za zase in s kolegi prekolesarimo kakšno lepo traso.

in potem še kaj sladkega spečem

na primer marelično torto za najinih skupnih 39 let zakona na skoraj deset let podlage😊

ali pa kar nekaj z drožmi

polžki z maslenim testom, vaniljevo kremo in rozinami 

in kruh seveda