torek, 28. maj 2019

Ko imam čas...

Ko imam čas kolesarim, delam na vrtu, šivam,pečem in pretekli konec tedna je bil čas za vse to.
malo smo s kolegi kolesarili, malo sem šivala, vrtnarila in pekla. V obilici vsega dežja se nam je le malo nasmejal sonček in takrat ima človek tudi več energije. In danes ko to pišem je zunaj turobno skorajda jesensko vreme čisto nič podobno maju.
Ker imam za šivanje malo časa, če pa je lepo vreme pa ne zdržim dolgo za šivalnim strojem je tokrat nastal en majhen zajček, katerega je takoj posvojil vnuček.
Za izdelavo sem porabila ostanke bombažnega blaga ter mehkega blaga prijetnega na otip, polnilo (za ta namen kupim v cenovno ugodnih trgovinah za nekaj € blazino ali po domače povštr in tako imam polnila kar za nekaj igračk), nekaj bombažnih prej in nekaj časa.
Za mene je to ena taka sproščujoča meditacija sedeti na sončku, na vrtu in šivati...









Ni komentarjev:

Objavite komentar