Miklavžev večer

Spomin na otroška leta, na sneg ki je v tem letnem času prekrival naravo, na strupen mraz, na parkeljne katerih smo se "na smrt" bali pa vendarle smo se vsako leto ponovno zbrali sredi vasi in jih nestrpno pričakovali. Na Miklavža "dobrotnika" kateri nas je varoval pred "hudobci" kljub temu, da smo bili otroško nagajivi, na premražene roke katere se v premočenih pletenih rokavicah nikakor niso mogle ogreti, na skromna darila, na...
Danes je ta večer skorajda povsod izgubil svoje bistvo in svoj čar, skromnost, veselje, domačnost... Ljudje se v predprazničnem času podijo iz trgovine do trgovine ter brezglavo nakupujejo.
Skozi moje oči je to prazno, brezplodno iskanje sreče in veselja.
Z možem nekako uspeva vzdrževati obdarovanje na Miklavžev večer za vse družinske člane, od male vnučke katera jih šteje dobro leto pa do tašče katera si je naložila že petinosemdeseti križ, pa je še vedno krepkega zdravja in polna energije.
Darilca so domača, pletenine, domači piškoti, suho sadje, oreščki in nekaj sladkega,za malčico pa lesena igračka.
Pa je vedno veselo na ta večer v naši hišo.Otroka peljeta to tradicijo naprej zaradi lepega običaja in upam da bosta čar in lepoto tega večera prenesla na svoje potomce.