Jesenski nasad

 Tri sem nasadila,
eden bo krasil prostor pred vhodom
dva sta namenjena za dva grobova.

Mačehe, praproti, telohi in  jesenske rese...

Sladke droži

 Iz sladkega drožnega nastavka,

sem zamesila testo za nekaj sladkega.

Pa vidim na spletu navodilo za cimetove rogljičke

in takoj mi je bila ideja všeč,

ker so bili tako lepo oblikovani.

Domači rogljički niso bili z dodatkom cimeta

temveč z marelično marmelado.

Pa tudi z oblikovanjem sem imela težave.

Sem prepletala in se zapletala, 

tako so nekateri malce bolj abstraktnih oblik.

Vztrajnost in vaja dela mojstra pravijo

in zadnji so bili že bolj podobni tistim iz navodil.

posladkorjeni so izgledali lepše

pa sem nama skuhala en domač čaj z medom in limono

in za posladek rogljiček,

 grda oblika gor ali dol

midva sva jih pojedla.

Za drobižke

Male drobižnice s kovinskim okvirjem,

za drobižke in tudi ostal denar,

tudi osebni dokument če je sila se lahko shrani.

Je zelo pripravna, ker ne zasede veliko prostora 

in jo lahko nosiš tudi v žepu kolesarskega dresa.

Iz bombažne in brokatne tkanine,

na notranji strani podložene 

ter zaradi stabilnosti še dodatno utrjene s tanko medvlogo

oziroma tankim centilinom.

  

Če je koristno naj bo tudi lepo

 Moji izdelki imajo običajno tudi uporabno vrednost.
Pa naj bodo to pletene nogavice, okrasne blazine, 

kuhinjske krpe in rokavice za zaščito  
vrečke za sadje zelenjavo, zelišča,

prešite odeje, sivkini srčki, poslikani kozarci,

pletenine, sveče, mila...

Rada pa vidim da ti izdelki niso samo uporabni 

ampak tudi lepi na pogled.

Prav tako velja to za zelo uporabne kuhinjske krpe,

ki pa jih popestrim ja le s čim drugim kot z našitimi srčki

in okrasnim robom, ter zankico za obešanje.

Blago pa bombaž, platno in t.i. vafel

 

Mal po Krasu in na Cere

 Te dni jutranje temperature na Gorenjskem

 niso ravno prijazne kolesarjem,
zato smo se zapeljali do Dutovelj,

od tam pa malo po Krasu,

skozi kamnite vasice,

oljčnike in nasade trt,

mimo že odprtih osmic,

do Cer in nazaj.

In v daljavi smo videli še malce morja.

 

pogled z vrha proti Italiji

 morju

 Gorici

Cere

in še nekaj detajlov s poti

Vreme je bilo pravšnje za kolesarjenje, 

ni bilo mraz,

ne preveč sonca

in ne preveč vetra.

Poslikave v naravi

"Ko narava spregovori"
je bil naslov tematskega vodenja ogleda poslikav na skalah

avtorja akademskega slikarja Mohorja Kejžarja.

Dobro urico dol pohod je potekal nad za mene najlepšo vasjo.

 Sorica je zasijala v čudovitem jesenskem dnevu, 

ko je tudi narava prijela v roke čopič 

in nanesla na svoje platno tople žareče barve.

Vodenje in sam opis dela na poslikavah 

je prevzel kar sam avtor.

Poslikave so nanešene s spreji le ena z "airbrush"

je pa pri tem težava da za to zadnje potrebuješ

kup opreme in kompresor.

Kar pa ni enostavno dostavit na mesto, 

ki si ga izbral za poslikavo.

Je le sredi narave, obkroženo z gozdom.

Je pa potrebno pred poslikavo poiskati pravo skalo, 

z dokaj veliko ravno površino

in potem s krtačo očistiti ves mah.

Za prvo poslikavo je bil model kar njegova roka

Druga poslikava oči

je najlepše vidna iz vzpetine

nad poslikavo.

Tretja poslikava uho

in četrta sovica.

Peta dekle ki igra v tehniki "airbrush"

in še zadnja.

Najnovejši poslikavi pa nista na skalah

temveč na objektu nad vasjo.

Sicer pa se vidi da avtor živi z naravo

in uživa v njej.

Pravi da ima še nekaj očiščenih skal

vendar glede na lego in obliko le teh

še nima prave ideje za poslikavo

V moji glavi pa so se poslikave lepo povezale z naravo

prva-ustavi se,

druga- opazuj,

tretja-ter poslušaj 

četrta- tukaj živeče živali

peta- zaigrajo čudovito gozdno melodijo, 

šesta- zato bodi tiho in uživaj.

Potrebno se je samo ustaviti, videti in prisluhniti