Miklavževi piškoti

Vsako leto se mi ponavlja enaka zgodba da sem "na tesno" s časom, tako pri pletenju, šivanju dekorativnih stvari ali pa pri peki piškotov. Delavniki v službah so se podaljšali in časa je vse manj, vendar tudi dela z malimi otroki in šolskimi obveznostmi nimam več. Res pa je, da tradicija v naši družini ostaja -Miklavžev večer katerega se najina že odrasla otroka (sedaj že s partnerji in družino) ne veselita nič manj kot takrat, ko sta bila še mala.In vesta, da jih bodo za Miklavžev večer čakali doma pečeni piškoti in pletene nogavice.
In ker sem že "malo v letih" teh piškotov ne pečem več pozno v noč, ampak sem peko razpotegnila na več popoldnevov, ko je celotno stanovanje dišalo po začimbah, ko se je sekljalo, mešalo, mesilo, izrezovalo, okraševalo in preizkuševalo. Sedaj piškoti že pridno čakajo zaprti v kovinskih škatlah na sobotni večer.
In vse večere je nebo krasila večerna zarja znak da "Miklavž zopet peče piškote". Le sneg pogrešam na ta večer (spomin na otroška leta).