V prihajajočem letu vam želim

Srečno in kot pravi meni ljubi pesnik Pablo Neruda "ne dovoli si počasnega umiranja, tvegaj in uresniči želje še danes, živi za danes"...

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
 ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
 kdor ne zamenja rutine
 kdor si ne upa zamenjati barv,
 kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

 Počasi umira, kdor beži pred strastmi
 in njihovimi močnimi emocijami,
 zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…
 Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
 ubežati pametnim nasvetom…
 Počasi umira, kdor ne potuje,
kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe,
 kdor ne najde miline v sebi;
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
 kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
 kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
 ali nad neprestanim dežjem…
 Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
 kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
 kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…
 Ne dovoli si počasnega umiranja!
 Tvegaj in uresniči želje še danes!
 Živi za danes

Pravljična Loka

Starodavnemu mestecu okrasitev doda nek pravljični čar, le še sneg potrebuje...

Ovčka

Ovčko sem sešila iz ostankov puhastega blaga (bilo jih je ravno dovolj), iz katerega je v preteklosti nastal kostum pa ne vem več ali za medveda ali ovco, no mogoče za mačka.
Ker ne kažem nobenega posebnega navdušenja nad obiskovanjem trgovskih centrov in trgovin v teh predpraznično norih dneh, sem darilce za vnučko pač naredila doma.
Ljudje brezglavo hitijo iz ene v drugo, trgovci pa na police razstavijo na kupe nepotrebne krame, katera naj bi v domove pričarala praznično vzdušje in hkrati razveselila ljudi, pa je to le trenutno veselje, ki krepko osuši denarnice.
Ovčko je najina vnučki dobila za darilce na božični večer. Nekateri so mislili da je opica he,he morda bi res morala dodati še napis "Bacek Jon".

In seveda še nekaj srčkov polnjenih z lavando za ostale člane družine.

Popoldanski sprehod

Zadnje dni decembra nam je vreme naklonilo sicer hladne a s soncem obsijane. In če mi čas dopušča skočim vsaj na kratek sprehod do Sore.
Čeprav sem po horoskopu poletno znamenje in za te naj bi bilo značilno, da ne marajo mraza in snega je pri meni ravno obratno. rada , no ne rada naravnost obožujem sneg in sem kar malo nesrečna ker ga ni v obilici niti v visokogorju, tukaj v nižinah pa narava ne kaže prav nič zimske slike, ampak dnevi so pa vseeno čudoviti.

 

Zapoznela objava božične peke

Namensko objavljam fotografije predbožične peke šele po praznikih, zakaj?

Ker je bilo pred prazniki preveč dela v kuhinji s peko, pa z voščilnicami, pa s šivanjem darilc...

Pač tako je pri nas, kljub vsakoletnim novoletnim zaobljubam da bom naslednje leto  voščilnice naredila že v oktobru-ne morem ni pravega vzdušja, bodo piškoti ostali še od miklavževe peke - nikoli ne ostane niti eden, bom šivala med letom-ko je lepo vreme ne morem sedeti za šivalnim strojem, pa je delo na vrtu, pa kolesarim rada,pa...

Torej nič od zaobljub, ampak letos jih bom zopet napisala in ob koncu leta bo enako.

Morda bi morala voščilnice kupiti, pa jih ne morem, prav tako kot ne morem kupiti piškotov in vsako leto preizkušam kakšne nove recepte in kot ne morem kupiti šivane igračke ali pletene kape in nogavic. To je moje veselje, izdelovati take stvari sebi in družini v veselje.

Sedaj znam izdelovati tudi milo, pa še nisem našla pravega časa he,he, pa novo veliko knjigo o kaligrafiji sem dobila, pa kup idej imam kaj bom sešila in spletla.

No morda mi bo še kaj uspelo če ne bo padel sneg, ker takrat bom pa spihala prah s  tekaških smuči in hop v smučino...

Miklavžev večer

Spomin na otroška leta, na sneg ki je v tem letnem času prekrival naravo, na strupen mraz, na parkeljne katerih smo se "na smrt" bali pa vendarle smo se vsako leto ponovno zbrali sredi vasi in jih nestrpno pričakovali. Na Miklavža "dobrotnika" kateri nas je varoval pred "hudobci" kljub temu, da smo bili otroško nagajivi, na premražene roke katere se v premočenih pletenih rokavicah nikakor niso mogle ogreti, na skromna darila, na...
Danes je ta večer skorajda povsod izgubil svoje bistvo in svoj čar, skromnost, veselje, domačnost... Ljudje se v predprazničnem času podijo iz trgovine do trgovine ter brezglavo nakupujejo.
Skozi moje oči je to prazno, brezplodno iskanje sreče in veselja.
Z možem nekako uspeva vzdrževati obdarovanje na Miklavžev večer za vse družinske člane, od male vnučke katera jih šteje dobro leto pa do tašče katera si je naložila že petinosemdeseti križ, pa je še vedno krepkega zdravja in polna energije.
Darilca so domača, pletenine, domači piškoti, suho sadje, oreščki in nekaj sladkega,za malčico pa lesena igračka.
Pa je vedno veselo na ta večer v naši hišo.Otroka peljeta to tradicijo naprej zaradi lepega običaja in upam da bosta čar in lepoto tega večera prenesla na svoje potomce.